You are here:  / Aktualno / Uncategorized / Zapisnik Seje Komisije Državnega sveta – Poročilo

Zapisnik Seje Komisije Državnega sveta – Poročilo

Številka: 542-01/12-3

Ljubljana, 19. 9. 2012

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na podlagi 20. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) pripravila naslednje

P o r o č i l o

k obravnavi Poročila o delu Združenja proti spolnemu zlorabljanju za leto 2011

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je na 57. seji 18. 9. 2012 seznanila s poročilom, ki ga je za leto 2011 pripravilo Združenje proti spolnemu zlorabljanju. V razpravi so sodelovali člani komisije in predstavniki Združenja proti spolnemu zlorabljanju, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,       Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Belega obroča Slovenije, Policije, Društva za nenasilno komunikacijo ter Zavoda Emma, centra za pomoč žrtvam nasilja.

Združenje proti spolnemu zlorabljanju je nepridobitna, prostovoljna nevladna organizacija, ki deluje na področju socialnega varstva. Namenjeno je psihosocialni pomoči žrtvam spolnega nasilja in žrtvam drugih oblik nasilja, podpori in pomoči pri reševanju stisk ter problemov uporabnikov. Posebej je specializirano za problematiko spolnih napadov nad otroki in za delo z odraslimi žrtvami, ki so preživeli spolno zlorabo v otroštvu.

Združenje ugotavlja, da je glede na prakso in zaznano kompleksnost problematike v družbi še vedno prisotna tabuiziranost spolnega zlorabljanja otrok, nezadostna občutljivost širše družbe, velika prisotnost zanikanja zlorab in krepitev mitov o lažnem prijavljanju, predolgi institucialni postopki, nezadostna usposobljenost strokovnjakov glede postopkov na različnih nivojih in v institucijah, premalo aktivno partnerstvo vseh, ki sodelujejo v postopkih odkrivanja, prijavljanja in kaznovanja zlorab, slaba celostna podpora in pomoč žrtvam – otrokom in družinam ter odraslim, preživelim žrtvam zlorab. Posledica tega je nezadostna zaščita otrok.

Predsednica Združenja je posebej izpostavila, da je odkrivanje in preprečevanja nasilja v družini ter zaščite ogroženih oseb prek področne zakonodaje z izvedbeni podzakonskimi akti, različnimi pravilniki, ustrezno sistemsko urejeno za institucije vzgoje in izobraževanja, za zdravstvo in policijo. Obenem pa je opozorila na pomanjkanje navodil za centre za socialno delo, posebnega protokola ravnanj oziroma ukrepanja pri obravnavi spolne zlorabe otrok, še zlasti ko gre za neposredno zaščito otroka. Tak protokol bi moral zato, da se zagotovi transparentno in učinkovito delo, vsebovati jasnejše definicije ogroženosti, oblike zlorab otroka, časovni okvir ukrepanja centrov, obvezno vzpostavitev multidisciplinarnih timov itd. Omenjene pomanjkljivosti je predstavnica Združenja predstavila tudi na študij primera “petih korakov utišanja otroka” in s predlogom načrta reševanja ogroženega otroka.

V razpravi so sogovorniki prepoznavali spolno zlorabljanje otrok kot resen družbeni problem, še zlasti, ker se zaznava trend naraščanja razkrivanja le-teh. Obenem so izpostavili vrsto ukrepov, ki so pomembno pripomogli k reševanju omenjene problematike. Med njimi so to različna dodatna usposabljanja vseh, ki so vključeni v reševanje tovrstnih primerov oziroma zaščita žrtev družinskega nasilja. Med drugim je Vlada na podlagi Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014 sprejela Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013. Vendar so predvsem predstavniki nevladnih organizacij opozorili, da je kljub priznanemu prizadevanju in povečani učinkovitosti pristojnih institucij glede na zbrane podatke problem zelo aktualen. Na eni strani je to posledica večje osveščenosti družbe pri odkrivanju in prijavljanju dejanj, po drugi strani pa so otroci zaupani različnim institucijam in okoljem, predvsem vzgojnoizobraževalnim, verskim ustanovam, nad katerimi pa ni zadovoljivega nadzora ali pa je morebiti premalo subtilnosti in smelosti pri prepoznavanju morebitne spolne zlorabe.

V razpravi je bilo opozorjeno, da imajo poleg družine v današnjem času velik vpliv tudi druge družbene oblike, v katere so vključeni otroci, in občasno postajajo prostor za zlorabe. Opozorjeno pa je bilo tudi na posamezne primere, ko je prišlo do stigmatizacije obtoženih, še preden jim je bila krivda dokazana.

Sodelujoči v razpravi so izpostavili problem nezadostne usposobljenosti strokovnih delavcev na centrih za socialno delo prav za prepoznavanje spolnih zlorab pri otrocih, ki so pogosto prepuščeni subjektivnemu vpogledu v primer, zaradi pomanjkanja ustreznih informacij ter znanj pa ne ukrepajo. Zato bi bilo potrebno izvesti dodatno specializacijo znanj tako zaradi ustrezne zaščite zlorabljenih otrok kot tudi za zaščito samih strokovnih delavcev. Centrom sicer strokovno pomaga tudi bilten Skupnosti CSD Kaljenje, pa tudi seminarji in druge oblike izpopolnjevanja.

Sogovorniki so se strinjali, da je problematika še vedno prikrita javnosti, da je pri obravnavanju v institucijah zaznati precej nelagodja pri uveljavljanju ustreznih postopkov in sprejemanju odgovornosti. Vzrok je iskati predvsem v pomanjkljivosti znanj in veščin, kako obravnavati posamezne primere, da bi ustrezno zaščitili otroka. Specialna usposabljanja za primere zlorabljanja otrok bi morali okrepiti s celostnim pristopom na eni strani, s strokovnjaki na drugi, pa tudi z medinstitucionalnim povezovanjem in vključevanjem nevladnih organizacij. Predstavniki Vlade, nevladnih organizacij in člani komisije so posebej poudarili, da je treba spodbujati zaupanje državljanov v institucije, ki morajo izkazati svojo odgovornost za zaščito žrtev družinskega nasilja, še posebej, ko gre za zlorabljanje otrok, katerim se je treba približati s še posebno občutljivostjo.

Komisija je delo opisano v Poročilu o delu Združenja proti spolnemu zlorabljanju ocenilo za zelo pomemben in odgovoren pristop k osveščanju javnosti. Je kompetentno opozorilo pristojnim institucijam, da je treba nadaljevati s krepitvijo ukrepov za zaščito žrtev družinskega nasilja, še posebej spolne zlorabe otrok. Nevladne organizacije so učinkovito dopolnilo ali celo prva izbira žrtev, ki pridejo po pomoč, zato morajo biti enakopravno vključene v multidisciplinarne oblike pomoči žrtvam.

* * *

 

Damijana Zelnik, l.r.                                                               Dr. Zoltan Jan, l.r

sekretarka

LEAVE A REPLY

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si