You are here:  / Aktualno / Pismo preživele žrtve

Pismo preživele žrtve

Za novo leto, ki prihaja , pošiljamo in želimo še posebej vsem žrtvam do neba lepih trenutkov, do neba pravih ljubezni, do neba moči in hrabrosti, in do neba vedenja, da so posebne in vredne vsega najlepšega !

Ena od njih, nam je zapisala svojo izkušnjo! Hvala ji! To pa nam je dalo tudi spodbudo, da za to zaprosimo tudi druge žrtve, saj je lahko to ena od poti k spreminjanju družbenega odnosa do tega problema. Pisma bi z veseljem objavili v knjigi o spolni zlorabi, ki jo pripravljamo v Združenju. Verjamemo, da bodo kot izkušnja in tudi kot pot okrevanja velika pomoč žrtvam, ki še niso spregovorile, pa tudi opomin vsem , od katerih so kot otroci pričakovale zaščito, pa jo niso prejele.

Vaša pisma lahko pošljete preko e-pošte na naslov: spolna.zloraba@siol.net ali preko navadne pošte na naslov: Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Masarykova 23, 1000 Ljubljana
KRIK NA POMOČ

Vsi kriki na pomoč so bili moji mami premalo, da bi me zaščitila. Še vedno se spomnim kako me je otipaval vse povsod pa vendar ni bilo tako grozno, kot tistega dne, ko me je posilil.Nikoli ne bom pozabila kako je prodiral v mene, jaz pa sem jokala. Bilo je tako hudo,da sem šla s čustvi ven iz telesa, kot da me je duša zapustila, kot da je del mene gledal iz strani kaj mi dela. Kako to zgleda ve verjetno samo žrtev, ki je to preživela. Kljub vsemu kar mi je počel tri leta, dokler nisem zbežala še ne s petnajstimi leti od doma, kljub temu, da mi mama ni verjela in me poleg vsega se vsak dan tepla, sem se odločila pravico iskati na sodišču. Nekaj mi je govorilo,da mora biti kaznovan za vse to in je bil. Hvala Bogu, a kazen je bila premila. Dobil je le tri leta zame in za sestro,ki jo je tudi zlorabljal.Ob taksni kazni nisem čutila zadoščenja, zadoščenje sem čutila,ko sem izvedela,da se je nekega dne smrtno ponesrečil.

Za marsikoga nerazumljivo, a jaz sem ob tej kazni začutila, da je dobil, kar si je zaslužil.
Pobegnila sem od doma in pristala na cesti,spala v drvarnici,si noge grela z vžigalnikom in le redko kateri dan kaj pojedla,kar mi je prinesla prijateljica. Če je bila lakota prehuda sem v trgovini kaj ukradla,da sem preživela. Sama sebi sem rekla najstnica klošarka. Meseci na cesti so bili dolgi kot leta. Pogrešala sem mamo topel dom,hrano in obe sestri. Upala sem,da bo mama nekega dne prišla pome,saj je vedela kje sem in me rešila. Bolečina je bila iz dneva v dan večja,saj je ni bilo da bi me rešila,ne da bi mi prinesla kaj za pod zob,ne da bi me objela. V tej borbi sem ostala čisto sama,dokler nekega dne ni prišel pome policaj, me peljal na postajo,od tam v krizni center,kjer sem bila tri dni in nato v zavod. Bila sem hvaležna,da sem na toplem in da imam tople obroke. Začela sem delati šolo,a zaradi spoznanja,da moje mame res ne bo in bolečine,ki sem jo ob temu čutila,sem začela popivati alkohol in poizkušati razno razne droge. Bolečina je bila tako huda,da brez alkohola verjetno ne bi preživela. Vsa leta sem se spraševala kdo sem,komu pripadam,kdo me ima sploh rad,če me starša nimata,komu je mar,zakaj ravno jaz in še bi lahko naštevala. Moje življenje je šlo vsa ta leta samo navzdol. Dvaindvajset let sem nosila s seboj živo rano iz otroštva,utapljala bolečino v alkoholu,dokler si nisem pomoči našla v ženski svetovalnici. Ko sem terapevtki omenila težave z alkoholom,me je zaradi moje zasvojenosti usmerila v skupino anonimnih alkoholikov,kjer se je počasi začelo moje okrevanje. V najhujšem času,ko sem začela abstinirati od alkohola in cigaret,ko je vsa moja preteklost počasi začela prihajati ven,mi je mož s katerim se poznava že iz otroških let,stal ob strani in razumel mojo bolečino,mojo jezo in izpade,ki sem jih imela nanj. Skupaj z možem sva zdržala to peklensko obdobje,ko sem podoživljala spolno zlorabo in čutila neizmerno veliko bolečino ob spoznanju,da me je mama popolnoma razočarala,za kar sem mu neizmerno hvaležna. Počasi in s trdim delom v skupini nama je uspelo ustvariti varen domek,poln ljubezni,razumevanja in spoštovanja. S programom in dvanajstimi koraki v skupini sem se počasi znebila zamer do očima in mame in jima oprostila vse,kar sta mi hudega naredila,sprejela sebe kakršno sem,druge in svojo preteklost.
Danes sem za vse te izkušnje hvaležna,saj sem se iz njih veliko naučila,predvsem pa sem spoznala,da s svojo zgodbo lahko komu pomagam ven iz okov preteklosti in zasvojenosti,kar me osrečuje.
Razočarana sem nad socialno službo,saj mi niso nudili potrebne podpore in psihične pomoči,ker mi niso povedali,da bi morda dobila neprofitno stanovanje zaradi težkih razmer in mi pri tem pomagali in razočarana sem nad sodiščem,ker sem imela veliko zaslišanj glede zlorabe in se zaradi tega počutila še manjvredno kot že sicer. Zaradi zaslišanj se je še povečal sram in na koncu sem se počutila krivo in mislim,da bi se stvari na tem področju morale spremeniti. Povečati bi se morale kazni za storilce in nobena zloraba ne bi smela zastarati.
Želim si da bi vse žrtve lahko prijavile storilce,da se ne bi niti malo počutile krivo in da bi našle svoj mir in dostojanstva vredno življenje.

Vesna, bivša žrtev :)

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si