You are here:  / Aktualno / Dogajanje v zadnjem mesecu

Dogajanje v zadnjem mesecu

 

bucket-82991_960_720

 

Objavljamo nekaj primerov s katerimi se srečujemo ob našem delu v zadnjem mesecu.

Ne glede na podano kazensko ovadbo matere o nasilju v družini, je center za socialno delo, na zaprosilo sodišča za mnenje v povezavi z odločitvijo o začasnem skrbništvu, ocenil očeta za bolj primernega skrbnika od mame. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi to, da gre za še ne triletnega otroka, zelo navezanega na mamo in za starost otroka, v kateri je tudi strokovno separacija otroka od matere zagotovo v škodo otroka. Pri vsem tem pa si je center vzel še pravico, da je pri utemeljevanju svojega strokovnega mnenja, posegel celo na področje medicinske stroke in zgolj na osnovi mnenja otrokovega očeta za sodišče zapisal, da »si mora mama stabilizirati zdravstveno stanje«. Na naše vprašanje, poslano centru, na osnovi kakšnih kompetenc ali dokumentacije so lahko podajali takšno oceno, čakamo na odgovor že od 22.02.2017.

V primeru suma spolne zlorabe 8 letne deklice, se je mama obrnila na center za socialno delo, ki je o sumu tako kot je treba, seznanil tudi policijo. Toda nadaljnje ravnanje institucij je bilo vse prej kot v največjo korist otroka. Kriminalist in socialni delavec, sta prišla v šolo brez vednosti matere, zakonite zastopnice otroka, in deklico iz razreda in od pouka odpeljala na pogovor o dejanju, ki ga je utrpela. Enako sta ravnala z njenim bratom. O pogovoru sta mater otrok seznanila šele po zaključku razgovora. Otroka sta bila ob stiku z materjo zelo vznemirjena, prestrašena, eden od otrok je povedal, da je med razgovorom jokal, mamo sta zmedena spraševala, če je bilo prav »da sta povedala stvari«. Menimo, da ni potrebnih nobenih komentarjev. Otrokove pravice in vsa Priporočila Sveta Evrope o postopkih z otroci so pri nas mrtvi zapisi na papirju. Nedopustno, nesprejemljivo !

14 letni fant in njegova mati, pogojno obsojena zaradi »preprečevanja stikov« otroka z očetom, sta ponovno pod pritiskom očetovega odvetnika, ki v imenu zahtev, hoče, da mati zagotovi stike z otrokom, ne oziraje se na želje in mnenje sina. Le-ta je za svoje mnenje o tem, da ne želi imeti z očetom nobenih stikov izrazil že večkrat, tako na centru za socialno delo, kot na sodišču. Toda mnenje otroka ni imelo nobene teže. Ravno obratno, mati je bila obsojena, ker otrok stikov ni hotel vzpostavljati. Pod pritiskom, da se ne udejanji kazen zapora, je pristala na dogovore z očetom, da se bodo stiki izvajali. Tudi o tem je govorila z otrokom, toda stikov ni zmogel. Upala sta, da bo s časoma oče sprejel otrokovo odločitev, se posebej zato, ker fanta lahko občasno videva, saj sta s svojimi bivališči oddaljena le približno 4 kilometre in njegovo vztrajanje prej predstavlja pritiske na mater in njega, kot resno željo po vzpostavitvi stikov. Toda očitno pri očetu ne prednjačijo otrokove pravice do njegovega mnenja,kot tudi lahko neovirano čustveno trpinči otroka s svojimi zahtevami preko matere. Kdaj bo država s svojimi institucijami zagotovila, da se sliši mnenje otroka, ki je zadosti zrel in odgovoren, da ga izrazi? Problem ni osamljen, toda starost otroka nam ob tem še toliko bolj jasno kaže, kaj se dogaja s pravicami otrok v naši družbi, ko gre za izražanje njihovih mnenj.

V zadnjem času opažamo tudi več primerov s strani kriminalistov neustreznega naslavljanja uporabnikov. Slednji nam sporočajo, da jih kriminalisti pri uradnih stikih tikajo in s tem, še posebej ob upoštevanju prepoznanja s strani uporabnikov, da se jim zdi tovrstno naslavljanje neustrezno, posredno kažejo na nespoštljiv odnos do uporabnikov. Menimo, da je spoštljivo ogovarjanje eden od pomembnih načinov, kako do sogovornika v vzpostavljanju odnosa pokažemo določeno mero spoštovanja in vljudnosti, kar pa nedvomno pritiče tudi uradnim osebam pri njihovem delu z ljudmi.

Ne samo v izpostavljenih primerih, v vse večjem številu primerov se srečujemo z nestrokovnim, neobčutljivim ter celo lahko rečemo nespoštljivim, ponižujočim ravnanjem tako z otroki kot njihovimi starši, ko pridejo v stik z institucijami. Ob vseh varuhih (varuhi bolnikovih pravic, pravic gledalcev in poslušalcev, pravic športnikov, dijakov, študentov, potrošnikov, pravic živali, zavarovalniških pravic) menimo, da je potrebno uvesti inštitut varuha »zaščite pravic otrok in odraslih pred institucijami«. Vemo, da je to delo Urada varuha, toda glede na to, da otrokove in človekove pravice niso od včeraj, menimo, da je tudi Urad varuha doprinesel k takšnemu stanju.

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si