You are here:  / Aktualno / All / KAKO SODIŠČA OTROŠKE DODATKE PODELJUJEJO PREŽIVNINSKIM ZAVEZANCEM

KAKO SODIŠČA OTROŠKE DODATKE PODELJUJEJO PREŽIVNINSKIM ZAVEZANCEM

Konvencija o otrokovih pravicah določa, da morajo biti vsa ravnanja v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne, bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo.

Tudi ob našem delu z žrtvami zlorab in njihovimi družinami se prepogosto sprašujemo ali so ravnanja institucij v vsakem primeru resnično naravnana na to, da se sledi koristim otrok. Prepogosto tudi zaznavamo, da je moč, vpliv, sposobnost odvetnikov in tudi izostanek specializiranosti sodišč za področja dela, ki se na različnih problemih povezujejo z odločitvami v zvezi z otroki, tisto, kar ne more prispevati k ravnanjem v največjo korist otrok.

Na nas se je obrnila uporabnica, ki je izpostavila nekaj zelo problematičnih sodnih praks pri določanju preživninskih obveznosti za mld. otroke in odločili smo se, da jih bomo izpostavili, saj se nam zdijo v nasprotju z vsem, kar smo zapisali v uvodu in s koristmi otrok.

Naj povzamemo:

  1. V primeru, da med staršema ob razhodu ni prišlo do dogovora glede višine preživnine in preživninski zavezanec za otroka do sodne odločbe ni plačeval nič ali le malo, sodišča upravičence za preživnino sprašujejo, ali so se pripravljeni odreči znesku nekaj- ali večmesečnega preživninskega dolga v zameno za kakšnih deset evrov višjo mesečno preživnine. Tistim upravičencem za preživnino, ki se dolgu ne želijo ali ne morejo odpovedati, sodišča zato določijo za omenjen znesek nižjo preživnino, da olajšajo finančno breme preživninskega upravičenca.
  2. Sodišča štejejo otroški dodatek kot dohodek družine, kjer bo bival otrok in za znesek otroškega dodatka znižajo preživninsko obveznost zavezanca za preživnino. To pomeni, da preživninske upravičence in otroke prikrajšajo za poln ali delni znesek otroškega dodatka, ki ga, če tako pogledamo, torej dobi preživninski zavezanec, saj lahko plačuje nižji znesek preživnine.
  3. Sodišča preživninskim upravičencem svetujejo, da si najdejo dodatno delo (kljub temu, da imajo otroka v varstvu in vzgoji), tega ne svetujejo preživninskim zavezancem. Upravičencem za preživnino, ki so jim otroci tudi zaupani v vzgojo in varstvo, sodišča svetujejo, naj si najdejo službo z višjo plačo, medtem ko zavezancem za preživnino tega angažmaja ne nalagajo. Prav tako skrbnikom, s katerimi bodo živeli otroci svetujejo, naj se preselijo v cenejše, manjše stanovanje ali celo, da vzamejo najemnike (tujce!) v lasten dom, da si znižajo stroške bivanja. Ne svetujejo pa preživninskim zavezancem, kako naj prilagodijo svoje življenje, da bo za otroka dobro poskrbljeno.

Tovrstna praksa se nam zdi se mi zdi popolnoma nesprejemljiva in iskreno nas zanima, kaj pristojne institucije ob tem menijo. Upamo, da ne bomo spet naleteli na gluha ušesa.

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si