You are here:  / Aktualno / All / Kako se žrtvam ne verjame

Kako se žrtvam ne verjame

Glede na pogosto soočanje z žrtvami posilstev, bi za uvid oz. za senzibiliziranje vseh odgovornih, da naj napovedane spremembe zakonodaje v zvezi z kaznivim dejanjem posilstva ne bodo odmaknjene v nedoločno prihodnost, izpostavljamo tri primere iz prakse Združenje proti spolnemu zlorabljanju v samo zadnjem mesecu – to je mesecu marcu.
Vsak primer nosi svoje sporočilo, skupno pa jim je to, da je bila obravnava položaja žrtev posilstev nesprejemljiva! Ne zanima nas ali se bo novi zakon naslonil na “NE je NE” ali na “DA je DA”, zanima nas čas, kdaj se bodo zgodile civilizacijske spremembe v odnosu do žrtev posilstev tudi v naši državi.
  1. primer (marec 2018)
V primeru “odstopa od kazenskega pregona v zvezi z kaznivim dejanjem posilstva po prvem odstavku 170 člena KZ“, tožilka odstopa od kazenskega pregona, ker ni dokazov, da bi obdolženec storil kaznivo dejanje. V zapisu, poslanem s strani Združenja vrhovnemu državnemu tožilstvu smo izpostavili, da tožilka začne svojo obrazložitev, da izvedeni dokazi niso potrdili utemeljenost suma in kot prvo dejstvo temu v prid navede – težko verjeti, a je res:
da je obdolženi v svojem zagovoru očitano kaznivo dejanje zanikal.
Nato sledijo tožilkine navedbe:
da izpovedi domnevne oškodovanke niso bile podprte z izpovedmi drugih prič, (“pri čemer tožilstvo nima nobenih razlogov, da ne bi verjelo v objektivnost izpovedi prič“) (ne pozabimo, da tudi navedbe osumljenca niso bile podprte s pričami!),
tožilka opozarja na “druge okoliščine v zadevi” in sicer o zapoznelem času prijave dejanja,
tudi da darila obdolženemu s strani domnevne oškodovanke “že sama po sebi ne govorijo v prid verodostojnosti oškodovanke,
kot tudi je zaznano s strani tožilke, “ni slediti, da bi se domnevna oškodovanka obdolženega bala, idr.
V celotni vsebini obrazložitve odstopa od kazenskega pregona je bil obdolženi izpostavljen le s trditvijo, da “je v svojem zagovoru očitano kaznivo dejanje zanikal. V psihiatričnem mnenju, kateremu se je morala podvreči oškodovanka, je bila le-ta prepoznana kot žrtev dejanja. Ne da se torej prezreti, da je odstop od kazenskega pregona v največji meri odraz ocene žrtve, kar na samo prepoznavanje dejanja nebi smelo vplivati.
2. primer (marec 2019)
Ponovno smo se soočili s primerom posilstva, ki ga tako policija, kot tudi tožilstvo ni prepoznalo kot posilstvo. Žrtev je poiskala podporo na Združenju po tem, ko je dobila zavržbo ovadbe za kaznivo dejanje posilstva, saj se težko sooča z dejstvom, da tožilstvo dejanja, ki ga je utrpela ne prepozna kot posilstva. Iz obrazložitve zavržbe izhaja, “da ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, da iz poročila policije izhaja, da je oškodovanka pred in med spolnim odnosom sicer večkrat dejala osumljenemu, da naj s spolnim odnosom preneha, prav tako pa je navedla, da osumljeni do nje ni bil nasilen ter da zoper njo ni uporabil nobene sile ali grožnje”.
Uporabnica izhaja iz kulture , kjer so spolni odnosi pred poroko še vedno velik tabu. Poleg tega govori slovenski jezik v osnovi sicer dobro, toda slabo razume jezikovne finese, ki imajo lahko velik pomen za obrazložitev vsega dogajanja v zvezi z posilstvom. Za njeno ustrezno razumevanje naših mnenj so bila potrebna dodatna pojasnjevanja v njenem materinem jeziku. S takšnimi jezikovnimi preprekami in tudi razumevanjem se je seveda soočala pred institucijami tudi pri podaji kazenske ovadbe o posilstvu na zapisnik.
Še ne polnoletna dijakinja, je že pred 8 meseci spoznala dve leti starejšega fanta in se z njim večkrat dobila. Nista bila par, saj je bil, kot pove, “znan ženskar” in se zato ni hotela z njim zaplesti, toda bil ji je všeč. V novembru 2018 se je odzvala njegovemu povabilu, da ga obišče v njegovem stanovanju. Povabilo ji je godilo, ker pa je čutila v njem tudi namig na spolnost, je prijatelju rekla, da naj spoštuje dejstvo, da noče spolnih odnosov, dokler ne dokonča šole in se ne poroči. To je sprejel. Toda že ob prihodu jo je spravil v stisko, vrata je odprl samo v spodnjem perilu, hlačah. Začel jo je objemati, čemur se je sicer uspešno izmikala, premagala je občutke neprijetnosti v zvezi z njegovo “goloto” in se usedla v dnevni prostor. On pa se je tako pomanjkljivo oblečen ulegel na kavč. Tam sta se nekaj časa pogovarjala, nakar je pristopil, jo prijel za roko, ter jo peljal, da ji pokaže njegovo spalnico. Odšla sta v ta prostor, kjer sta se usedla na posteljo, prijel jo je za roko in rekel “daj, sprosti se”. Dopustila mu je objem in poljub, toda v tem ji je na silo slekel majico, zaradi česar se je razjezila.
Nato se je ulegel na posteljo in zahtevajoče rekel naj se mu usede na trebuh in naj mu ga “pač fafa”, če noče drugega. Ker tudi tega ni hotela, se je razjezil, nato se je začel spet normalno pogovarjati, toda naenkrat je jezno izbruhnil: “Zakaj se tako obnašaš, daj to naredi, če ne boš te bom jebal!” Grožnjo je doživljala kot zelo resno, zato je sledila njegovi zahtevi in ga oralno zadovoljevala, kar pa mu ni bilo dovolj, temveč jo je potegnil na posteljo in se ulegel nanjo. Ker je bil tako ali tako v spodnjem perilu, je hitro sprostil svoj spolni ud od oblačil in ji začel na silo širiti noge. Bila je šokirana, obupana, govorila mu je “nočem tega, nočem”, toda kljub temu je nadaljeval in jo posilil. Bila je še nedolžna. Bila je, kot pravi “zgubljena”, ni se mogla niti braniti. Po dejanju je odšla na WC, se zjokala, nakar je on skupaj z njo zapustil stanovanje.
Istega dne je o vsem povedala prijateljici, ki jo je pospremila k zdravnici, ta je prijavila policiji sum posilstva.Tam je nato tudi sama podala ovadbo. Naslednjega dne jo je on klical in rekel “zakaj si me prijavila, to ni bilo posilstvo” ter predlagal, da se dobita, ker “je nekaj pozabila pri njemu”. Nič nisem pozabila je rekla in prekinila komunikacijo.
V naslednjih dneh je bila večkrat deležna njegovih klicev, vse z oblikami groženj, da jo bo njegov oče ovadil zaradi “razžalitev družine”, če bo vztrajala na ovadbi.
Tožilstvo je ovadbo zavrglo, ter v obrazložitvi podalo gornje navedbe! Žrtev si ne upa podati nadomestne tožbe oziroma zahteve za preiskavo (v 8 dneh po prejeti zavržbi je to možno), ker je soočena z vsakodnevnimi pritiski storilca in njegovih prijateljev, poleg tega pa ji je tudi psihologinja, kjer je takoj iskala pomoč, rekla, da je kriva, toda samo 5%.!!!!
Primer 3 (marec 2019)
Starejša sestra kliče za mladoletno sestro, da je “prišlo na dan, da je bila posiljena pred pol leta”. Po šoli je namreč pred nekaj dnevi doživela “panični napad”, takrat je bila odpeljana v bolnico, kljub navedbi dejanja, to ni bilo prijavljeno. Po nekaj dneh je bila odpuščena in napotena k svoji zdravnici, kjer je povedala, kaj je utrpela in zdravnica je dejanje posilstva prijavila tako policiji, kot tudi Centru za socialno delo, ter jo napotila tudi na ginekološki pregled. Pediatrinja ji je dala tudi napotnico za psihiatra in tablete za pomiritev.
Šele sedaj sestra oškodovanke in njena družina ugotavlja, da so bile spremembe pri hčerki, sestri, ki so jih zaznavali v zadnjih mesecih, zagotovo pogojene z dejanjem, ki ga je utrpela. Šolski uspeh ji je namreč zelo padel, tudi njena občutljivost se je povečala, padla odpornost – od močnih prehladov, do gripe – imela je težave z dihanjem. Starši so čutili, da se z njo nekaj dogaja, toda niso vedeli kaj.
Z oškodovanko policija še ni opravila razgovora, sama pa o dejanju noče govoriti, tako, da se ve za nekaj informacij, ki jih je dala takoj po paničnem napadu na zdravniški intervenciji. Pri pediatrinji je povedala, da je bil storilec 24-letni fant, ki jo je na druženju pri prijateljih omamil in posilil. Sama pa noče podati prijave, noče se pogovarjati o tem, ni pripravljena na vse postopke, ki temu sledijo, prizadeta je tudi zato, ker v šoli vsi vedo o tem paničnem napadu, prav tako pa je pri pedopsihiatrinji, s katero se je pogovarjala eno uro, z veseljem vzela antidepresive, da bi s tem, po njenem mnenju “otopela”. Sestra oškodovanke pove, da se navkljub bližajočemu se koncu šolskega leta družina odloča, da bodo dekle prešolali na drugo šolo.
Tabuiziranost, neozaveščenost, strah pred prevladujočimi predsodki o posilstvih in žrtvah teh dejanj, neodzivnost institucij, nezaupanje institucijam, nestrokovno delo in neobčutljivost – z vsem tem se žrtve soočajo, ko utrpijo ta težki zločin.
Zato nas nizko število prijav ne preseneča in zato je poleg sprememb zakonodaje nujno storiti še veliko več, da bodo žrtve čutile sprejetost, razumevanje in predvsem spoštovanje, da bodo lahko spregovorile o teh zločinih.

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si