You are here:  / Aktualno / Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo

Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo

Članek, namenjen za objavo v časniku DELO- 12.11.2015

Po poročanju psihoterapevtov se nekatere žrtve zlorabe spomnijo šele v odrasli dobi, vse prevečkrat pa smo priča žrtvam, ki se odločijo za sprožitev sodnega postopka, vendar le ta zastara. Glede na to, da je spolna zloraba zločin, ki ima doživljenjske posledice in pečat, menite, da zakon ne bi smel vsebovati zastaralnih rokov?

Družba z zakonodajo, skuša slediti potrebam za spremembe. Te se zaznavajo v delno povečani detabuiziranost problema v naši družbi in v sprejemanju novih znanj. Žal se moramo zavedati, da bolj odprto govorimo o problemu spolnih zlorab šele od okoli leta 1992 in obdobje 23 let za družbene spremembe ni veliko. V tem obdobju se je od leta 2008 zastaralni rok za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost bistveno zvišal in sicer začne teči od polnolnoletnosti oškodovanca in traje 20 let.Do leta 2008 je namreč kaznivo dejanje npr. spolnega napada zastaralo v 10 letih od dneva storitve kaznivega dejanja. To pa ne pomeni, da je sedanji zastaralni rok ustrezen za tovrstne zločine, kajti posledice ki jih trpijo žrtve, so lahko doživljenjske in vplivajo , milo rečeno ,ne samo na kvaliteto njihovega življenja, temveč lahko tudi na njihove zmožnosti in s tem sposobnosti in možnosti vključevanja v družbo, sposobnosti za študij,za delo , za borbo na življenskih poteh, kar je v današnjem času še posebnega pomena, da ne govorimo o zdravstvenih problemih.Zavedati bi se morali da še generacije, skupaj z družbo, plačujejo visoko ceno teh zločinov. Vsa ta dejstva še posebej pa specifičnost teh zločinov in njihovih storilcev ter položaj in pravica žrtev do zadoščenja, bi morali biti močna spodbuda družbi oziroma zakonodajalcu, da razmišlja o ne zastaranju teh zločinov. Gre za žrtve in njihove zmožnosti, da obelodanijo zločin in storilca takrat, ko za to zberejo moč. Večja ozaveščenost družbe o problemu spolnih zlorab, novi in novi načini zlorab, ter vsa težavnost razkrivanja teh dejanj, predvsem pa večja podpora žrtvam in s tem njihovemu vplivu bodo, upajmo, pripeljali do tega, da tovrstna dejanja ne bodo zastarala. Nesprejemljivo je, da žrtev zločina nosi posledice vse življenje, storilci pa po zastaranju dejanja, tudi v primeru razkritja ne nosijo nobenih posledic oz. jih družba ne prepozna več kot storilce zločina v smislu kazenske odgovornosti.

V Združenju se srečujemo z mnogimi odraslimi preživelimi žrtvami zlorab v otroštvu, katerim je popolnoma jasno, da je po zakonodaji možnost za ovadbo zoper storilca potekla, toda ne glede na to ,ovadbo podajo , saj jim to daje občutek, da so s podajo ovadbe »javno« pokazale na storilca in da so prišle na stopnjo okrevanja, ko lahko obvladujejo storilca. Te ovadbe pa bi morale biti pomembne tudi zato, ker storilci najpogosteje storijo v svoji »kriminalni karieri« več tovrstnih dejanj nad različnimi osebami. Zato bi morale biti te ovadbe, ne glede na zastaranje, tudi močan indic za odkrivanje in raziskovanje morebitnih drugih tovrstnih kaznivih dejanj s strani ovadenega.

Kateri so po vašem mnenju bistveni problemi v zakonodaji, ki ureja to področje?

Sama načelno ne vidim velikih problemov v zakonodaji, dopolnjuje jo tudi Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem, morda bi bile pri nekaterih dejanjih lahko višje predpisane kazni. Toda žal se, navkljub sedaj kar precej višjim kaznim, kaznovalna politika in sodna praksa ni spremenila. V največjem številu primerov se izrekajo kazni na spodnji meji zakonsko predpisanih kazenskih sankcij. Prav tako menim, da bi se moralo spoštovati dejstvo, da je presoja o tem, ali prijavljena dejanja imajo elemente kaznivega dejanja ali ne, izključno v presoji tožilstev. Oškodovanci podajo na policiji ( lahko pa tudi na tožilstvu) kazenske ovadbe na zapisnik in mnoge ovadbe zaključijo kot Poročilo tožilstvu, ker po mnenju policije pri dejanju niso bili podani elementi kaznivega dejanja. Res, da tožilec ni vezan na takšno odločitev policije, vendar pa lahko policija z načinom in obsegom zbiranja obvestil in dokazov tožilca lahko zapelje oziroma pri njem ne vzbudi dvoma, da so zbrana vsa obvestila in dokazi o tem, kaj se je zgodilo. Zato bi morali tožilci, še posebej pri dejanjih spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let,poseči takoj ko so o dejanju obveščeni,saj jih je policija o tem dolžna obvestiti, in delovati s svojim usmerjanjem predkazenskega postopka ,torej zbiranja obvestil in dokazov. To bi moralo prispevati k boljši raziskanosti teh dejanj in kvalitetnjšim predkazenskim in kazenskim postopkom, saj je še posebej pri teh dejanjih hitrost postopka in njegova kvaliteta izjemnega pomena. Število odkritih in raziskanih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 izkazuje pomembno zmanjšanje, v zvezi s čemer bi si morali zastavljati vprašanja.
Menite, da bo Evropski dan za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami, doprinesel potrebne spremembe, ki bodo žrtvam nudile več podpore, ozaveščanja in ustrezne pomoči?

To je dan, ki je prvič postavil na zemljevid različno poimenovanih evropskih dni zaščito otrok pred temi najbolj zavržnimi dejanji. Prepričevali so nas, da imamo že mnogo poimenovanih dni, v okviru katerih se lahko pozornost usmeri tudi v problem spolnih zlorab otrok, kot npr; dan otroka, dnevi proti nasilju nad ženskami, itd. in šele po 4 letih prizadevanj smo uspeli. To kaže na še veliko tabuiziranost problema v vseh evropskih družbah, pa tudi na izmikanje soočanju s problemom. Zato tako poimenovani dan najmanj kar je,zelo jasno usmerja v problem, ga ne zakriva več med drugimi problemi in daje žrtvam teh dejanj več vere in moči, da se bo slišal njihov glas. Seveda se to ne bo zgodilo preko noči in tudi samo en dan ne bo ozavestil družb, vendar je pomembno tudi to,da se je z poimenovanjem potrdil kot problem družb. In aktivnosti skozi kampanjo Sveta Evrope » EDEN OD PETIH«, katera tudi vključuje ta dan in v katero smo vključeni, nalaga skupnostim konkretne naloge na področju preprečevanja spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab otrok. Z Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabljanjem,s sistematičnim delom in zavezami, danimi tudi na Konferenci na to temo , ob promociji tega dne v Državnem zboru dne 11.11.2015,hočem verjeti, da se bo stopnjevala ozaveščenost in bodo v bodočnosti zlorabljeni otroci bolj slišani in prej prepoznani. To pa pomeni tudi več podpore in dostopno pomoč žrtvam, ter njihovo zaščito. V Združenju bomo seveda naredili vse, da bo ta dan zavzel pozornost vseh, ki so odgovorni za varnost in zaščito otrok tudi preostalih 364 dni v letu.

Menite, da bi se ozaveščanje o nedotakljivosti telesa moralo vključiti tudi v izobraževalne ustanove?

To je zahteva Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem in kot vemo,npr. Mestna občina Ljubljana že pripravlja razpis za izobraževanje kadrov v izobraževalnih ustanovah na to temo.Upajmo, da bodo temu sledile morda tudi katere druge občine. Izobraževanja pa morajo po Konvenciji biti namenjena tudi otrokom. Za sistematičnost tega dela pa mislim, da je treba še veliko narediti. Pomembno je, da se umestijo tudi v učne načrte. Sami smo pripravili zloženke za starše, OKI- otroka krepi informacija, v katerih jih spodbujamo k pogovoru z otrokom o njihovi pravici do telesne nedotakljivosti in dajemo sugestije, kako se lahko pogovorijo z otrokom. Z drugo zloženko pa starše in otroke opozarjamo na nevarnosti spleta, elektronske pošte, Facebook-a, in mobilne telefonije. V zloženki Če želite..,jih spodbujamo tudi , da se po odgovore na vprašanja kako informirati otroka o zaščiti pred spolno zlorabo, lahko obrnejo tudi na naše Združenje.

S čim bi želeli pozvati politike, da bi se bolj aktivirali na področju spolnih zlorab?

Politika upravlja z družbenimi problemi in spolno izkoriščanje in spolne zlorabe otrok so družbeni problem. Politična volja za spremembe je bistvena. Politika se mora zavedati, da se v neozaveščenem družbenem okolju krepijo posledice, ki jih trpijo žrtve spolnih zlorab- povečuje se njihov sram, občutja krivde, občutja zavračanja, izolacija žrtev, njihovo nizko samospoštovanje, občutki nemoči, zmedenost,večja je njihova stigmatizacija, zmanjšuje pa se sposobnost žrtev, da o tem spregovorijo. Vse to vpliva na njihovo nadaljnje življenje in zdravje, ter seveda na razkrivanje spolnih zlorab.Država je s svojimi institucijami odgovorna za varnost otrok, za njihovo zaščito, za prepoznavanje žrtev, za to, da omili ali prepreči posledice zločina,ki so ga utrpeli. Poleg tega gre za najbolj prikrite zločine, pri katerih v 95% ni dokaznih materialov. Tudi zato so potrebna, poleg različnih programov, resnično specializirana znanja strokovnjakov,na področju socialnega dela, v policiji, na tožilstvih, sodiščih, nevladnih organizacijah kar mora prepoznati politika in udejanjati te zahteve konvencij. In politiki so tisti, ki se morajo zavedati in se odločiti, da so glede na vložek, vložena sredstva v te namene vedno učinkovita, saj predstavljajo naložbo v zdravo skupnost,ki temelji na preprečevanju izkoriščanja otrok in spoštovanju otrokovih pravic.

V Evropi je eden od petih otrok žrtev spolnega nasilja. Kako bi po vašem mnenju lahko zmanjšali število žrtev oziroma preprečili, da to teh zločinov sploh prihaja?

Povzela bom ukrepe evropske kampanje »EDEN OD PETIH«, ki pravi; v ta namen naj se sprejme PRISTOP ŠTIRIH UKREPOV:PREPREČEVANJE, ZAŠČITA, SODNI PREGON IN SODELOVANJE; DA SE PREPREČIJO ZLORABE, ZAŠČITIJO ŽRTVE, ZAGOTOVI PREGON STORILCEV IN POVSEM VKLJUČI OTROKE V VSE IN CELOTEN POSTOPEK.

Svojo vlogo pa bi morali odigrati tudi mediji. Ne gre samo za poročanje o posameznih primerih,s pisanjem je treba slediti širšim potrebam ozaveščanja. Neodgovoren povzetek npr.izjave znanega odvetnika, da je v Sloveniji 99% lažnih prijav veliko pove o razmišljanju novinarke.Prav tako se mediji, razen Mariborskega Večera, kolikor smo uspeli zaslediti, niso angažirali 12. Maja letos, ob razglasitvi 18. Novembra za Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjm in spolno zlorabo.Ko je potekala 11.11.2015 v Državnem zboru Konferenca na temo zaščite otrok in s tem tudi promocija tega dne, je bila pomembnejša medijska novica , da je zaradi sumljivega nahrbtnika v grmovju ob poslopju DZ , evakuiran del stavbe DZ. Vem, da so zamere novinarjev ob kritikah realnost, toda vsi moramo spreminjati odnos do problema zlorab in žrtev. Samo to je lahko pot naprej.

Sofinancerji

Delovni čas

Ponedeljek: 9:00 – 17:00
Torek: 9:00 – 17:00
Sreda: 9:00 – 19:00
Četrtek: 9:00 – 17:00
Petek: 9:00 – 15:00

Sobota, nedelja in prazniki zaprto.

Kontakt

KONTAKT
Masarykova ulica 23, 1000 Ljubljana

080 28 80 - brezplačni telefon
Tel: 00386 (0)1 43 13 341
Faks: 00386( 0)1 43 13 341

E-pošta: spolna.zloraba@siol.net
Splet: www.spolna-zloraba.si