Ravnanja šole ob izrednih kršitvah
V iskanju odgovorov na absurdno situacijo, ko je ravnatelj šole, ki je zaščitil dve dekleti pred nasilnežema, obtožen kršenja ustavne pravice do osnovnega izobraževanja, smo preverili, kako imajo ravnanja odgovornih oseb na šolah urejeno v tujini. Na spletu smo zasledili britanski »Behaviour and discipline in schools – Advice for headteachers and school staff« iz leta 2016.
Gre za smernice Ministrstva za izobraževanje so namenjena kot nasvet ravnateljem in osebju šole za razvoj šolske politike vedenja za vse šole v Angliji. Smernice pojasnjujejo, kakšne vzvode ima osebje za razvoj pričakovanih vedenj in zagotavljanje reda v šoli. Dokument je pregled dolžnosti šolskega osebja, ki omogoča razvoj dobre prakse na šolah. Čeprav gre za dokument, ki je vezan na pravni sistem druge države, so v njem jasno in enoznačno predstavljeni tudi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo pedagoški delavci v primeru kršenja pravil šole in zakonodaje, kakor tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za sprejem ukrepov. Zanimivo je, da lahko šole te ukrepe pod določenimi pogoji uporabijo tudi za vedenja, ki se ne zgodijo v šolskem okolju oziroma šolskih dejavnostih, vendar so povezana s šolo ali vplivajo na vedenje v šoli.
Smernice predvidevajo ukrepe za opaženo neustrezno vedenje, ki morajo biti jasno predstavljene šolskemu osebju, učencem in staršem. V primeru dobrih šolskih praks se predvideva širok nabor ukrepov, ki so uporabljajo na dosleden in pravičen način v skladu z šolsko politiko vedenja. Izrecno so izpostavljeni:
– ustni ukor,
– dodatno delo ali ponovno izvedbo zadolžitve,
– pisne zadolžitve (pisanje eseja),
– izguba privilegijev,
– izguba odmora,
– pridržanje v času kosila, po šoli ali ob vikendih,
– šolske skupnostne zadolžitve,
– redna poročanje učenca pri šolskem osebju,
In kot zadnji je naveden ukrep – možnost začasne ali trajne izključitve učenca, ki se uporablja v primeru izrednih kršitev. Seveda je ta zadnja možnost mišljenja kot skrajni ukrep, kadar drugi ukrepi ne morejo zagotoviti spoštovanja šolskih pravil vedenja in zagotavljanja pedagoškega procesa.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je, kljub razlikam v pravnem sistemu, tudi v izpostavljenem primeru spolnega napada na deklici in sekundarne viktimizacije z obrekovanjem na šoli, šlo za tako obliko izredne kršitve, kot jo predvidevajo britanske smernice. V tem kontekstu moramo tudi interpretirati ravnanje ravnatelja, ki je na prvo mesto postavil varnost žrtev. Pri tem bi se morale pristojne institucije, kakor tudi zakonodajalec vprašati o smiselnosti postopkov proti ravnatelju, kadar je povsem jasno, da je bil ukrep sorazmeren s težo kršitve in je zagotovil zaščito žrtev. Vsekakor pa bi se lahko slovenski sistem zgledoval po britanskemu po jasnosti in preglednosti, kadar gre za ukrepe šolskega osebja.
